Avtobus do in iz Plitvička Jezera

Turistične informacije o mestu Plitvička Jezera

Plitvička Jezera - Informacije o mestu

Tisti, ki smo že obiskali narodni park Plitvička jezera se bomo strinjali, da so nekaj posebnega in da je njihov obisk res neponovljiva dogodivščina.
Narodni park Plitvička jezera slovi kot najstarejši narodni park v jugovzhodni Evropi in največji narodni park na Hrvaškem. Nahaja se v hribovitem predelu Like ob pomembni prometni povezavi hrvaškega primorja z notranjostjo države, zato je tudi idealna izbira za enodnevni izlet za vse tiste, ki dopustujejo na hrvaški obali. Park obratuje skozi vse leto, turistična sezona pa vrhunec doseže poleti. Park na leto obišče več kot milijon obiskovalcev, ki morajo za vstop v park odšteti nekaj več kot 20 evrov.
Plitvička jezera so od leta 1979 vpisana v UNESCO-v register svetovne dediščine. Po parku se je možno prevažati samo z organiziranim prevozom z električnimi vlakci in ladjicami. Prepovedano je ribarjenje, lovljenje in nabiranje. Stroga pravila veljajo za vse obiskovalce parka, saj je od leta 2006 naprej obiskovalcem prepovedano kopanje v kristalno čisti vodi, vse z namenom, da bi ohranili naravo čim dlje nedotaknjeno.
Park sestavlja šestnajst jezer, ki so med seboj povezane z majhnimi in tudi večjimi slapovi in se delijo na gornja in spodnja jezera, med katerimi se lahko obiskovalci sprehodijo po skrbno urejenih poteh speljanih ob jezerih in po čudovitih lesenih mostičkih. Gornja jezera so Proščansko jezero, Ciganovac, Okrugljak, Batinovac, Veliko jezero, Malo jezero, Vir, Golovac, Milino jezero, Jezerce, Burgeti in Kozjak, v skupino spodnjih jezer pa spadajo jezero Milanovac, Gavanovac, Kuleđerovac in Novakoviča Brod. Najvišje ležeče jezero je Prošćansko jezero, na 639 metrih nadmorske višine, v katero se izlivata Bela in Črna reka. Najnižje ležeče jezero pa je Novakovića Brod, na 503 metrih nadmorske višine, medtem ko jezero Kozjak z globino 47 metrov velja za najgloblje jezero.
Ta naravni biser Hrvaške obsega slabih 300 kvadratnih kilometrov in poleg jezer in jezerc, ki zasegajo okoli 2 kvadratnih kilometrov, zajema tudi slapove, izvir reke Korane, bukove gozdove in jame ter cvetoče livade. Slapovi nastajajo z nalaganjem sadre, mehkega minerala. Največji slap je Velik slap, ki je visok 78 metrov ter velja obenem tudi za najvišji slap na Hrvaškem.

Plitvička Jezera - Kultura in zgodovina

Območje narodnega parka Plitvička jezera je bilo skozi zgodovino naseljeno z Iliri, Romani, Slovani ter Turki, vse dokler ni prešlo v roke Avstro-ogrskih monarhov. Ime Plitvice se v dokumentih prvič pojavi leta 1777, zapiše ga duhovnik iz Otočaca, oče Dominik Vukasović. Ugibanj o izvoru imena je več. Nekateri zagovarjajo idejo, da je ime nastalo zaradi plitvih naravnih bazenov, ki jih je potem napolnila voda, medtem ko drugi trdijo, da so jezera ime dobila po reki Plitvici.
Po ljudskemu izročilu pa so Plitvička jezera nastala po veliki suši, ko so ljudje, živali in celo rastline goreče molili za kapljo vode. Takrat se je v dolini pojavila Črna Kraljica s svojim veličastnim spremstvom, ki se jih je usmilila in priklicala močan veter, grom in dež, ki je padal tako dolgo, dokler ni zapolnil vseh lukenj in oblikoval jezera.
Turistična znamenitost je narodni park postal že v 19. stoletju, prvi resni zametki turizma na tem območju segajo namreč v leto 1861, ko je bila zgrajena turistična hiša s tremi sobami.
Med hrvaško domovinsko vojno je bil narodni park močno poškodovan, saj se je na tem območju zgodil prvi oboroženi spopad v vojni. Park so takrat zavzeli Srbi, leta 1995 pa so ga Hrvati med operacijo poimenovano »Nevihta« pridobili nazaj v svojo posest. Kmalu po koncu vojne so ga pričeli obnavljati, leta 2000 so ga celo razširili.

Zanimivosti o mestu Plitvička Jezera

Jezera, ki so nastale kot posledica sotočij večjih in manjših rek in podzemnih kraških rek, so stopničasto razporejena. Iz najnižjega jezera se nato voda izliva naprej v reko Korano, ki nadaljuje svojo pot naprej proti Karlovcu.
Park leži na območju z gorskim podnebjem. Največ padavin pade spomladi in v jeseni, v povprečju pa letno pade 1500 milimetrov padavin. Povprečna vlažnost zraka je 81,8%, povprečna temperatura zraka v januarju ne pade pod ničlo, medtem ko se poleti dvigne na okoli 20 stopinje Celzija.
Območje jezer je močno poraščeno z gozdom, prevladujejo bukev, smreka in jelka, zaradi različnih klimatskih vplivov in višinskih razlik, pa v parku živi veliko različnih živali in rastlin. Med neštetimi vrstami rastlin, ki jih uspeva v parku je kar 75 endemitov, od katerih je veliko tudi zakonsko zaščitenih.
V parku pa najdemo pa tudi lepo število živalskih vrst, zabeleženih je kar 320 različnih vrst metuljev, najdemo pa tudi redke živalske vrste kot so volk, sova, divja mačka, divji petelin in rjavi medved, ki velja za največjo žival, ki prebiva na območju parka, najdemo pa ga tudi na logotipu parka.
Lepoto jezer, ki se lesketajo v najrazličnejših barvah je težko opisati, težko jih je celo ujeti na filmski trak, četudi so marsikdaj poskušali. Veliko scen iz filma o indijanskem poglavarju Winnetou je bilo posnetih ob jezerih in slapovih v narodnem parku.
Ker vas bo sprehod med naravnimi lepotami, ki jim na svetu ni podobnih, zagotovo zlakotil vam priporočamo, da se pred odhodom okrepčate v restavraciji Lička kuča, kjer vam bodo postregli z neštetimi slastnimi tradicionalnimi jedmi značilnimi za regijo.
Resda so idealna izbira za izlet poleti, če pa se boste tja odpravili pozimi, vam zagotavljamo, da ne boste razočarani, saj je pogled na poledenela jezera in kapnike, ki visijo s slapov res nekaj posebnega, skorajda nadrealističnega.

O avtorici Patricija

Zagotovo ne spadam med ekstremne popotnike, a odkar sem pri šestnajstnih letih obiskala Firence sem v sebi odkrila strast do potovanja, načrtovanih in spontanih izletov, ljubezen do odkrivanja sveta za vogalom in do spoznavanja najrazličnejših kultur ter navezovanja mednarodnih prijateljstev. Od takrat se droben delec mene nikakor ne more ustaliti in me vedno znova prisili, da spakiram kovčke ali pa samo nahrbtnik in se podam na pot. Včasih te moje potovalne avanture postanejo tudi zgodba na mojem blogu Postcards.