Avtobus do in iz Heidelberg

Turistične informacije o mestu Heidelberg

Heidelberg - Informacije o mestu

Marsikdo, ki je prepotoval Nemčijo, vam bo mesto Heidelberg, ki leži ob reki Neckar v nemški deželi Baden-Württemberg, opisal kot romantično srednjeveško mesto in ga opravičeno uvrstil med najlepša mesta v Nemčiji. Mesto v Porenju z nekaj več kot 150 tisoč prebivalci obkrožata gori Königsstuhl in Gaisberg in resda ne spada med največja nemška mesta, a je njegova glavna turistična znamenitost, grad Heidelberg, ena najbolj obiskanih turističnih točk v celotni Nemčiji.

Heidelberg je od glavnega mesta dežele Baden-Württemberg, Stuttgarta, oddaljen 120 kilometrov, le 20 kilometrov pa ga loči od mesta Mannheim na severu.

S FlixBusom se lahko iz Slovenije do Heidelberga odpravite iz Ljubljane, Maribora in Ptuja, vendar s prestopom na Dunaju, v Munchnu ali na primer v Nurembergu.

Mesto Heidelberg vas z grajskimi ruševinami, baročnim mestnim središčem, ladjicami, ki umirjeno plujejo po reki ter s starim mostom, ki rahlo spominja na tistega v Pragi, zagotovo ne bo pustil ravnodušne.

Je primerna izbira tako za kratke, enodnevne izlete kot tudi za daljši oddih. Prepričani smo, da vas bo očaral, pa četudi boste tam preživeli le nekaj kratkih uric.

Heidelberg - Znamenitosti

Nad mestom kraljuje grad Heidelberg, ki je za marsikaterega turista prvi postanek. Na voljo je vlečnica, tisti bolj aktivni pa se na grad podajte peš in uživajte v čudovitih pogledih na mesto. Grad je ogromen, najstarejši del sega v leto 1214, od takrat pa je bil priča marsikateri vojni, ki je na njem pustila posledice, se boril s tremi požari, katere razsežnosti so vidne še danes in bil deležen mnogo, bolj ali manj uspešnih, renovacijskih projektov. Dandanes je skupek baročnega in renesančnega stila, brez reda, a je vseeno čudovit, kar obiskovalec ugotovi takoj ko opazi grajsko pročelje. Z grajskega obzidja pa se ponujajo čudoviti razgledi na center mesta in na reko. Grad je obdan z obsežnim grajskim parkom po katerem se je nekoč rad sprehajal tudi slavni nemški pesnik Johann Wolfgang von Goethe.

V gradu lahko obiščete nemški farmacevtski muzej, zraven omenjenega pa so v mestu na voljo tudi obsežne zbirke etnografskega, kulturnega ali univerzitetnega muzeja. V katoliški jezuitski cerkvi se nahaja tudi muzej verske umetnosti. Tisti, ki se spoznate na kemijo in inženirstvo boste navdušeni nad muzejem Nobelovega nagrajenca Carla Boscha, nemškega kemika in inženirja, ki je deloval in umrl v Heidelbergu.

Le lučaj od centra mesta se sprehodite ob reki Neckar, ter na starem mostu občudujete razgled na mogočne ruševine gradu v daljavi.

Na levi strani reke, na Svetem hribu, poteka Pot filozofov po kateri so se nekoč, tako vsaj pravijo, sprehajali univerzitetni profesorji ter filozofi in diskutirali tako o vsakdanjih problemih kot tudi o eksistenčnih vprašanjih. Od tam so razgledi dih jemajoči in je pot že zato vredna obiska.

Heidelberg - Kultura in zgodovina

Leta 1907 so odkrili čeljust Homo Heidelbergna v bližnji vasici Mauer. Danes odkritje velja za najzgodnješi dokaz človeškega življenja v Evropi. Območje Heidelberga v zgodovini naseljevali najprej Kelti in kasneje, vse do tretjega stoletja Rimljani. Potem je območje prešlo v roke Germanov.

Heidelberg kot mesto, ki ga poznamo danes je prvič omenjen v dokumentu iz leta 1196. To leta velja za ustanovitev mesta. Leta 1386 je knez Rupert Prvi ustanovil Univerzo v Heidelbergu, slabih sto leta kasneje pa je bila ustanovljena tudi knjižnica, ki še danes obratuje in velja za najstarejšo obstoječo javno knjižnico v Nemčiji. Zanimiv pa je tudi podatek, da je bil Martin Luther po razglasitvi 95 tez pozvan prav v Heidelberg, da jih zagovarja.

Zanimivo zgodovinsko obdobje za Heidelberg je bilo v času druge svetovne vojne, ko je bila kar tretjina učnega osebja univerze izgnana zaradi rasnih in političnih razlogov. Na južni strani mesta si še danes lahko pogledamo pokopališče za nacistične vojake Ehrenfriedhof. Med Kristalno nočjo, 9. 11. 1938 so nacisti požgali dve sinagogi v mestu ter dan kasneje začeli z deportacijo judov. Nacisti so mesto zapustili šele sedem let kasneje, ko so ga zasedle zavezniške sile.

Heidelberg - Nočno življenje

Obvezno si privoščite postanek za kosilo na mestnem trgu, pred staro mestno hišo in pred meščanskimi hišami z baročnimi pročelji. Najdaljša, več kot kilometer in pol dolga nakupovalna ulica v Nemčiji, Hauptstrasse, se vije od mestnega središča proti zahodu in je polna restavracij, kjer ponujajo tako tipične nemške jedi kot tudi italijansko, japonsko, turško, ali drugo svetovno kulinariko. Ob iskanju primerne restavracije za kosilo pa ne smete spregledati čudovitega hotela Ritter, ki je bil zgrajen v 16. stoletju in je preživel vsa uničenja, vojne in požare ter še dandanes obratuje, soba za eno noč pa si lahko privoščite za borih 200 evrov.

Ko se znoči zaživijo bari, kjer ne manjka najboljšega nemškega piva. Ker je Heidelberg študentsko mesto je za zabavo v nočnih klubih poskrbljeno skozi celoten teden in ne samo ob vikendih.

Bogata je tudi mestna ponudba festivalov v vseh letnih časih. Najbolj znan je poletni festival, ki je izveden na dvorišču gradu in postreže z najrazličnejšim naborom gledaliških predstav, koncertov in celo opernih umetnin. Jeseni se v mestu odvija drugi največji filmski festival v Nemčiji. Za vse športne navdušence pa vsakoletno organizirajo pol maraton po mestnih ulicah.

Zanimivosti o mestu Heidelberg

Heidelberg je še danes mesto, kjer se vse vrti okoli univerze, o tem priča tudi podatek, da je vsak peti prebivalec Heidelberga študent oziroma študentka.

Največji leseni sod za vino se nahaja v Heidelbergu. Najdemo ga v grajski kleti in moč si ga je ogledati tudi od blizu. Visok je sedem in širok osem metrov, držal pa naj bi kar 220 tisoč litrov.

Tekom druge svetovne vojne je bila večina pomembnih nemških mest uničena, a to ne velja za Heidelberg, saj se je mesto izognilo bombardiranju. Eden izmed možnih scenarijev zakaj je bilo temu tako je, da so ga ZDA želele uporabiti kot mesto za svojo povojno bazo.

Eden izmed študentov Heidelberške univerze je bil tudi Karl Drais, ki je leta 1816 takratnemu modelu kolesa dodal vodljivo sprednje kolo in sedež ter tako izumil prvo funkcionalno kolo na svetu.

O avtorici Patricija

Zagotovo ne spadam med ekstremne popotnike, a odkar sem pri šestnajstnih letih obiskala Firence sem v sebi odkrila strast do potovanja, načrtovanih in spontanih izletov, ljubezen do odkrivanja sveta za vogalom in do spoznavanja najrazličnejših kultur ter navezovanja mednarodnih prijateljstev. Od takrat se droben delec mene nikakor ne more ustaliti in me vedno znova prisili, da spakiram kovčke ali pa samo nahrbtnik in se podam na pot. Včasih te moje potovalne avanture postanejo tudi zgodba na mojem blogu Postcards.